Potapljanje na vdih in podvodnih ribolov

Svet prostega potapljanja – apnea, izhaja iz grške besede a-pnoia, kar pomeni “brez dihanja”. Sam izvor besede v osnovi nima nikakršne povezave z vodo, vendar se beseda “apnea” v sodobni terminologiji uporablja kot sinonim za prosto potapljanje, tj. potopitev pod vodo brez pripomočkov, ki bi nam omogočili dihanje.

Apnea, bolj kot katerikoli drug šport, temelji na pradavnih, nezavednih refleksih, zapisanih v naših genih. Človek že prvih 9 mesecev svojega življenja preživi v vodi – plodovnici, ki je zelo podobna morski vodi. Še več, če dojenčka potopimo pod vodo bo le-ta instinktivno plaval „žabico“ in držal dih tudi do 40 sekund. To sposobnost dojenčki obdržijo vse dokler se ne naučijo hoditi.

Četudi ta refleks izgubimo s postavitvijo na noge, pa ta ostaja v kolektivnem spominu človeštva, kar se kaže tudi skozi zgodovino v obliki mitov in legend ter se nadaljuje v sodobnem času v katerem izjemni atleti vedno znova podirajo obstoječe rekorde in na novo pišejo knjige o človeški fiziologiji.

V dobri prvi polovici prejšnjega stoletja je veljala domneva da je za človeka nemogoče potopiti se globlje od 50m na en sam vdih. Po mnenju zdravnikov in specialistov, bi se pri 50m globine, človeško telo vdalo pritisku okolice in potapljač bi umrl. To prepričanje je veljalo vse do leta 1962, ko je eden večjih osebnosti sodobnega prostega potapljanja Enzo Maiorca, podrl to mejo in se na en sam vdih potopil na 51m ter se vrnil nepoškodovan na gladino.